top of page
To spletno mesto je bilo ustvarjeno z orodjem za izdelavo spletnih mest
.com
. Ustvarite svoje spletno mesto še danes.Začnite zdaj

 

VRNIMO STAROSTNIKU DOSTOJANSTVO

​

Skrb za osebno-intimno nego je zelo občutljivo področje v procesu oskrbovanja, ki jo lahko starostnik hitro dojame kot vdor v zasebnost.

​

Zato je pomembno, da si za opravljanje osebne nege in telesne higiene pri starostniku vzamemo dovolj časa in čim bolj sledimo dnevni rutini, ki jo je imel v času samostojnosti.

​

Ves čas pa se moramo truditi, da starostniku zagotavljamo zasebnost in spodobnost.

​

Čeprav je lažje in hitrejše, da vsa opravila pri starostniku opravimo sami, je zelo pomembno, da mu nudimo pomoč le pri tistih, ki jih sam ne zmore več. Dovolimo mu, da sodeluje pri skrbi za osebno-intimno nego in se trudimo upoštevati njegove želje.

​

Starostnika vključujmo v aktivnosti, v katerih uživa in so ob tem dovolj prilagodljive, da zadostijo njegovim zmožnostim, kot so npr.sprehodi, poslušanje glasbe, petje, vrtnarjenje, preprosta hišna opravila, igranje na glasbila, obujanje spominov iz foto albumov, branje, družabne igre, obiski prijateljev in sorodnikov, pogovori ob kavi ali čaju.

​

Občutek, da starostnik še vedno lahko pomaga, pripomore k boljšemu počutju, večji samozavesti in boljši kakovosti življenja.

​

 

SLADKORNA BOLEZEN

​

Sladkorna bolezen ali diabetes je stanje kronično zvišane koncentracije glukoze v krvi.

 

Hiperglikemija (visoka raven krvnega sladkorja) je vsako zvečanje ravni krvnega sladkorja nad normalno raven. Hipoglikemija (nizka raven krvnega sladkorja) se pojavi, če se raven krvnega sladkorja zniža pod 4,0 mmol/L.

 

Ciljne vrednosti za ljudi s sladkorno boleznijo so med 4,0 mmol/L in 6,0 mmol/L na tešče ter med 5,0 mmol/L in 10,0 mmol/L dve uri po obroku.

 

Povišan sladkor v krvi ne boli, zato ga zlahka spregledamo! Insulin je beljakovina, ki bi se v želodcu razgradila, zato ne obstaja v obliki tablet in jo v telo vnesemo z injekcijo.

 

Simptomi sladkorne bolezni so:
- povečano izločanje urina
- žeja
- veliko pitje tekočin
- občutek suhih ust
- utrujenost in
- hujšanje.

 

Poznamo več tipov sladkorne bolezni:
- Sladkorna bolezen tipa 1: pojavi se predvsem pri mladih ljudeh. Pri njej pride do zmanjšanega izločanja insulina.
- Sladkorna bolezen tipa 2: pojavi se pri starejših ljudeh. Pri tem tipu pride do zmanjšane odzivnosti tkiv na insulin.
- Prehodna sladkorna bolezen, ki se pojavi pri nosečnicah (nosečnostna sladkorna bolezen).

 

Zapleti sladkorne bolezni so številni: 
- Akutni zapleti: diabetična ketoacidoza (zelo nevarna metabolna acidoza),
- Kronični zapleti: okvara živcev (diabetična nevropatija), slabšanje vida in slepota (diabetična retinopatija), motnje v delovanju ledvic (diabetična nefropatija), razjede (diabetično stopalo), okvara žil,...

 

O sladkorni bolezni poučimo tudi prijatelje in sodelavce. Ponudimo jim priložnost, da nam stojijo ob strani.

 

Ključ zdravljenja sladkorne bolezni je dobra urejenost sladkorja v krvi! To pomeni, da vsak človek s sladkorno boleznijo s pomočjo zdravil in insulina (kar je odvisno od vrste zdravljenja) ter zdrave prehrane in redne telesne dejavnosti skrbi za to, da je njegov krvni sladkor čim bližje ciljnega območja. Zdravnik lahko spremlja urejenost sladkorne bolezni v daljšem obdobju s preiskavo, ki se imenuje merjenje glikiranega hemoglobina (HbA1C) in se opravi v laboratoriju.

​

​

MOŽGANSKA KAP

 

Organ, s katerim oblikujemo svoje misli in govor, slišimo glasbo in besede drugih, dojemamo svetlobo in vonje iz sveta okoli nas, načrtujemo gibe telesa in je sedež naše osebnosti. Vsega tega v hipu ni več, večinoma brez bolečin. Postanemo nemi, negibni, brez občutkov in odvisni od pomoči drugih. Možganska kap je predvsem nadloga starostnikov, ni pa redka tudi pri mlajših.

​

V približno polovici primerov povzroči možgansko kap krvni strdek. Možganska embolija nastane, če se odtrga delček krvnega strdka, ki je nastal nekje v telesu (na primer v srcu ali velikih vratnih venah), in ga kri nato zanese do manjših možganskih arterij, ki jih strdek zamaši.

​

Pri večini se simptomi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah, kako se kažejo, pa je odvisno od tega, katero območje je prizadeto. Med najpogostejše simptome prištevamo:

​

  • šibkost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa,

  • otrplost ene strani telesa,

  • tresavico,

  • nerodnost ali izgubo nadzora finih gibov,

  • enostranske motnje vida,

  • nerazločen govor, oteženo razumevanje in težave z izražanjem,

  • bruhanje,

  • omotico in

  • motnje ravnotežja.

​

Prizadeto osebo prosimo, naj se nam nasmehne, naj pove preprost stavek (Danes je lep sončen dan.) in naj dvigne obe roki. Zanesljiv pokazatelj možganske kapi je tudi jezik. Osebo, za katero sumimo, da ima znake možganske kapi, prosimo naj pokaže jezik. Če je jezik zvit, skrivljen, če ga "vleče" na eno ali drugo stran, je to zanesljiv znak kapi.

​

Zato si moramo za prepoznavanje znakov možganske kapi zapomniti besedo GROM.

  • G pomeni, da je prizadet govor ali razumevanje govora.

  • R pomeni, da ohromi roka ali noga na eni strani telesa.

  • O pomeni, da potegne eno stran obraza.

  • M pomeni, da se mudi in da je pomembna vsaka minuta.

 

Ko ugotovimo te znake, je treba takoj poklicati reševalce na številko 112 in povedati, da gre za možgansko kap! Ukrepamo na sledeči način:

  • Bolnik naj leži, odpnemo mu srajco, razrahljamo ovratnik in odstranimo vse, kar bi ga lahko utesnjevalo.

  • Rahlo podložimo vzglavje.

  • Bolniku ne damo nikakršne tekočine ali hrane.

  • Če ima zobno protezo, naj jo sname ali mu jo snamemo.

  • Nezavestnega bolnika namestimo v bočni položaj, zlasti če bruha.

  • Vzdržujemo prosto dihalno pot.
     

Z rehabilitacijo začnimo čim prej, že v prvih urah po kapi! V času rehabilitacije se bolniki usposobijo za samostojno hojo ob uporabi različnih pripomočkov (sprehajalna palica, bergle, hodulje, ortopedski čevlji,..) in tudi uporabe invalidskega vozička. Ponovno se naučimo posedanja iz postelje na voziček ali stol, oblačenja, hranjenja, izvajanja osebne higiene,...

​

Nemalokrat je potrebno preurediti bivalni prostor in organizirati pomoč prizadetemu na domu.

​

 

KAKO NAREDIMO STAROSTNIKU PRIJAZNO IN VARNO BIVALNO OKOLJE?

​

Preberite si nekaj nasvetov, ki vam bodo zagotovo olajšala bivanje:

​

- v kopalnici namestimo držala pri straniščni školjki in tuš kabini oz.kadi
- višina straniščne školjke naj bo višja, saj bo vstajanje lažje, kupimo preprost pripomoček, ki ga namestimo na vrh straniščne školjke
- na tla tuš kabine ali kadi položimo nedrsečo podlago, ki se nanje prilepi. V tuš kabino lahko postavimo stol in s tem tuširanje poenostavimo
- navadno posteljo lahko zamenjamo z bolnišnično posteljo, ki je višja in ima različne funkcije, ki nam olajšajo oskrbovanje
- obposteljno mizico lahko starostnik uporablja, tudi ko leži v postelji, posteljni trapez pa je za starostnika zelo dobrodošel pripomoček, saj se z njim lahko dviguje in obrača
- odstranimo preproge in predpražnike, ker povečujejo možnost za padce in zdrse
- pohištvo naj bo dovolj stabilno, da se ne zvrne, če se nanj nekdo nasloni, stoli z nizkim sediščem niso primerni

​

​

DEMENCA STOP!

​

- S telesno in umsko aktivnostjo (zlasti z učenjem) zelo znižamo verjetnost za razvoj demence.
- Zelo pomembno je spodbujanje bolnika pri vseh aktivnostih, ki jih še zmore, saj mu bo to dalo dober občutek koristnosti.
- Vključujmo jih v dejavnosti, ki za njih ne predstavljajo prevelike frustracije in če nečesa ne zmorejo, jim priskočimo na pomoč.
- Bolniki potrebujejo pri aktivnostih predvsem veliko naših spodbud in spremljanja, ne toliko nadzorovanja.

- Ob upokojitvi večina ljudi poleg službenih obveznosti izgubi tudi socialni krog, ki so mu pripadali, saj so naši možgani takšni, da se MORAJO nenehno učiti.

- Obdelovanje vrta, ukvarjanje z vnuki, kuhanje, gledanje poročil in reševanje križank nam možganov ne bo ohranilo v kondiciji, zato psihologi in psihiatri svetujejo, da se oprimemo katere koli aktivnosti, ki od nas terja učenje nečesa novega. To je lahko učenje novega jezika, tečaj slikanja ali pisanja, računalništva, mozaikov, meditacije,

masaže, torej vsega, za kar doslej »nismo imeli časa«.

- Osebe z demenco si želijo, da bi se kljub svoji bolezni počutile varno, sprejeto in spoštovano ter da bi kljub primanjkljajem lahko ohranile lastno identiteto.

- Kakovostni in topli odnosi v družini so pomembni za splošno zdravje posameznika.

​

​

​

Helena Estabraghi, sr.med.sestra

 


 

 

​

​

​

​

 

 

 

 

​

​

​

​

 

 

 

​

 

 

 

​

 

 

 

 

​

​

​

​

Na kaj moramo biti pozorni pri OSEBNI NEGI?

​

- v sobi naj bo primerna temperatura
- oskrbovanca nikoli ne pustimo brez nadzora, saj so padci in zdrsi na (mokrih) tleh lahko usodni
- po umivanju dele telesa (pazduhe, pod prsmi, med prsti, anogenitalni predel) dobro osušimo z brisačo, drugače lahko pride do rdečine in posledično vnetja...
- bodimo pozorni na suho kožo, še posebej na kolenih, komolcih in stopalih in jo zaščitimo z ustreznimi mazili
- skrbimo za nego nohtov, saj zanemarjanje vodi do bolečih ran, vraščenih nohtov in otiščancev
- pri nepokretnih oskrbovancih kožo zaradi nastanka preležanin (ran) še dodatno zaščitimo s kremami, obračanjem in podlaganjem blazin ter antidekubitusno blazino
- če je starostnik zmožen sam umivati zobe, ga k temu spodbujajmo, drugače mu pomagajmo umiti zobe
- oblačila naj bodo udobna s čim manj gumbov in zadrg, če pa že imajo gumbe, pa naj bodo ti veliki
- izberemo udobne, tople čevlje, ki imajo nedrseče podplate, izogibamo se copatom, ki se na nogo samo nataknejo, ker je v njih možnost padca večja

 
 
KRČNE ŽILE

 

Krčne žile so modrikaste, nabrekle, zvijugane ali zasukane vene. Najpogosteje se pojavijo na zadnji strani meč ali na notranji strani nog. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah kot pri moških in so deloma tudi dedne.

 

Krčne žile nastanejo zaradi popuščanja žilnih zaklopk ali žilnih sten. Venske zaklopke tako ne morejo več opravljati svojega dela, zato kri zastaja v venah na nogah.

​

Kako prepoznati simptome krčnih žil?

​

  • Krčne žile po dolgotrajnem stanju ali sedenju povzročajo občutek utrujenih, napetih in težkih nog.

  • Noge pogosto zatekajo v gležnju, vendar oteklina med nočnim počitkom uplahne.

  • Ponoči se lahko pojavljajo krči v mečih.

 

Za obvladovanje dejavnikov tveganja za nastanek krčnih žil lahko naredimo veliko sami:

​

  • Če med delom dolgo stojimo ali sedimo, se vmes večkrat sprehodimo ali razgibamo stopala.

  • S hojo, kolesarjenjem in plavanjem spodbudimo pretok krvi proti srcu.

  • Priporočljiv je polurni dnevni počitek z nogami dvignjenimi nad ravnjo srca.

  • Če nam noge zatekajo, si tudi ponoči podložimo noge.

  • Poskusimo se znebiti odvečnih kilogramov, ki dodatno obremenjujejo noge.

  • Izogibajmo se kajenju in alkoholu.

  • Noge si večkrat dnevno od gležnjev proti kolenom tuširajmo z mrzlo vodo, da krepimo vene in zmanjšamo morebitno oteklino.

  • Izogibajmo se sončenju, vročim kopelim, savnam, solarijem in grelnim blazinam, saj toplota dodatno razširi žile.

  • Ne nosimo pretesnih nogavic, preozkih hlač in pasov, ki ovirajo pretok krvi.

​

Ko se pojavijo krčne žile... si lahko pomagamo z naslednjimi priporočili:

​

  • Preventivne kompresijske nogavice nogo stisnejo od zunaj in tako zmanjšajo pritisk v žilnem sistemu ter izboljšajo prekrvitev. Redno nošenje kakovostnih preventivnih kompresijskih nogavic prepreči zastajanje krvi, otekanje nog, zmanjša bolečino in nudi mikromasažo nog.

  • Vsaj 1-krat na dan je priporočljiva uporaba hranljive kreme, ki vsebuje rastlinska olja (mandljevo, laneno olje). Najbolje jo je nanesti zvečer, na očiščeno in osušene kožo. Pri krčnih žilah tudi tovrstnih krem in mazil ne vtiramo v kožo nog.

  • Kopeli blagodejno delujejo pri obremenjenih in utrujenih stopalih. Kopel odpravlja pekoč občutek stopal in noge poživi. Vsak večer pred spanjem za 15 minut stopala do gležnjev potopimo v ustrezno pripravljeno kopel, vmes pa razgibajmo stopala in gležnje.

  • Zdravila naravnega izvora vsebujejo ekstrakt semen divjega kostanja escin. Escin deluje na tonus ven, zmanjša prepustnost in krhkost kapilar, s tem pa manjša otekanje, bolečine v nogah in srbenje.

 
 
ZLOM KOLKA
​
Zlom kolka, ki je še posebej pogost pri starejših osebah, je zaradi zapletov lahko tudi usoden. Telo starostnika ni več tako prožno, obnavljanje tkiv je počasnejše, oslabelost pa še dodatno zmanjšuje možnosti za redno gibanje in s tem dobro prekrvavitev vseh delov telesa.
 
Po operaciji sledi obdobje dolgega okrevanja, sestavljeno pretežno iz ležanja in ponovnega privajanja na hojo.

Dolgotrajno ležanje pri okrevanju po zlomu kolka še dodatno oslabi mišice, ob neustrezni negi ali celo pomanjkanju nege pa se lahko hitro pojavijo preležanine.

Preležaninam se lahko izognemo z redno nego:
- redno obračanje ležečega,
- pregledovanje kože na najbolj obremenjenih mestih,
- uporaba antidekubitusne blazine in ostalih blazin za podlaganje,
- skrb za čisto in vedno napeto posteljnino,
- skrb za čisto in suho kožo.

Preberite resnično zgodbo, ki mi jo je zaupala ena od mojih varovank: Ko gre vse narobe …
Mariji tistega nesrečnega dne je šlo res vse narobe. Popoldne se je spotaknila ob preprogo in padla ter si zlomila kolk. Na srečo je lahko poklicala na pomoč reševalce, ki so jo pripeljali na urgenco, tam pa so jo napotili na operacijo kolka. Po operaciji so ji zdravniki predpisali okrevanje v postelji, redne preveze, obračanje v postelji, posedanje in jemanje zdravil. Ker je hči imela službo in si čez dan ni mogla vzeti časa za nego mame, poleg tega pa nege in oskrbe ni bila vešča, sta se odločili za domačo oskrbo. Kmalu po odpustu iz bolnice jo je obiskala strokovno izobražena medicinska sestra, ki je vsak dan za dve uri obiskala mamo in poskrbela za ustrezno oskrbo. V stanovanju sta odstranili vse ovire in predmete, ki predstavljajo nevarnost (pragovi, drseče preproge ,...). Vsakodnevna nega, redno obračanje, pomoč pri gibanju, menjava preveze zaradi odrgnine in pomoč pri jemanju zdravil so Mariji omogočili hitrejše okrevanje, njena hči pa je lahko na ta način združila službo in skrb za mamo.
 

 

KAJ JE MOŽGANSKI FITNES?

​

Je spodbujanje z miselnimi nalogami, zagonetkami in vajami za krepitev spomina, da treniramo možganske celice in jih spodbujamo k delovanju.

 

To so:

- miselne igre in vzorce

- prenašanje slike z levo ali desno roko

- delo s števili, ki jih je potrebno razvrščati po velikosti

- obnova knjige, ki jo moraš prelistati v zgolj desetih minutah …

​

​

​

​

​

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

bottom of page